PROJEKT:

KAJ JE PROJEKT: UMETNOST V JAVNEM PROSTORU

Moč umetniškega izražanja v javnem prostoru: Raziskovanje različnih pristopov k ustvarjanju v javnem prostoru

Umetnost v javnem prostoru ima močno vlogo pri oblikovanju identitete krajev, ki jih naseljujemo, in pri ustvarjanju bogatejšega in bolj vabljivega okolja za vse. Projekt Javni prostor je zato kot showcase različnih umetniških pristopov in soustvarjalcev vsebin v javnem prostoru pomemben korak k raziskovanju možnosti, ki jih umetniki in ustvarjalci prinašajo v to okolje.

S projektom se odpira priložnost za predstavitev in razumevanje raznolikih perspektiv, ki obogatijo dojemanje javnega prostora kot skupnega in pomembnega elementa naše vsakdanjosti. Namen projekta je raziskovanje nevralgičnih problemov prostorov, tisto kar umanjka v prostoru, oziroma revitalizacija prostorov skozi umetniške vsebine. Sodelujemo s priznanimi umetniki, ki predstavijo svoje poglede na javni prostor in umestijo vanj umetnost. Vsak umetnik in soustvarjalec predlaga svoj edinstveni pogled na javni prostor, hkrati pa ponuja možnosti za umetniško umestitev v njem. To lahko vključuje različne oblike umetniških intervencij, instalacij, kiparskih del, muralov ali drugih ustvarjalnih pristopov, ki vplivajo na revitalizacijo javnega prostora in povečujejo njegovo estetsko in funkcionalno vrednost.

Izpostavljamo projekte petih ustvarjalk: Meta Kastelic, Paola Korošec, Katja Majer, Saba Skaberne in Breda Sturm, ki so sodelovale pri razstavi Idearum fata in arte latent spectantis ingenio, ki je bila konec leta 2023 v galeriji VIDEO KLET ZDSLU na Komenskega 8 v Ljubljani. Ustvarjalke so si zamislile obeležitev prostorov z umetniškimi deli: Paola Korošec in Saba Skaberne sta pripravili predlog obeležitve spomina na prvo slovensko akademsko kiparko Karlo Bulovec Mrak, kot držala polken s portretnim zaključkom Karle Bulovec in Ivana Mraka, ki bi bili postavljeni ob okenskih okvirjih na fasadi hotela Mrak, ter profesorici Minki Skaberne, ustanoviteljici prve knjižnice za slepe in slabovidne v Sloveniji, ki bi bila postavljena v pasaži hiše na Mestnem trgu, kjer je živela. Dvojica ustvarjalk Meta Kastelic in Breda Sturm ter Katja Majer pa so pripravile projektne predloge krajinskih postavitev: en predlog se navezuje na slovensko avtohtono napravo za spuščanje hlodovine – rižo, ki bi lahko delovala tako kot igralo kot del urbane opreme namenjene počitku in bi bila postavljena na vhodu parka Tivoli, medtem ko je drugi figuralna skupina v kranjinski postavitvi v parku ob jezeru v okolici Maribora nudila tako parkovno kiparsko ureditev kot tudi prostor kontemplacije. Trenutno je v pripravi katalog.

iz vabila: četrtek, 19. oktobra 2023, ob 18. uri, v Video Galeriji KLET ZDSLU

Na razstavi Ideatum fata in arte latent spectantis ingenio bodo predstavljena dela avtoric Mete Kastelic, Brede Sturm, Paole Korošec, Katje Majer in Sabe Skaberne, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki postavitve umetniških del v javni prostor. Koncept razstave prinaša aktualna vprašanja glede postavitve umetniških del v javni prostor in želi prispevati k večjemu ozaveščanju o pomenu javnega prostora za umetnost. Zoran Srdić, predsednik Sekcije, je ob razstavi poudaril, da želijo spodbuditi razmislek o vlogi kiparjev in umetnikov ter vplivu umetniških del na javni prostor. Poseben poudarek je na delu prve slovenske akademske kiparke Karle Bulovec Mrak, ki je s svojimi monumentalnimi predlogi zaznamovala slovensko kiparstvo. Na razstavi bodo predstavljene ideje, ki se bolj kot s prostorom samim, osredotočajo na izziv umestitve umetniških konceptov v ta prostor. Izhodišča se razlikujejo, saj se nanašajo tako na osebni opus ustvarjalk kot tudi na iskanje optimalnih oblik za postavitve v javni prostor. Med deli na razstavi izstopa “Riža II”, kip, ki sta ga Meta Kastelic in Breda Sturm oblikovali kot predlog za javni razpis. Kljub temu, da je bil njun koncept riže kot tobogana za otroško igrišče izbran na razpisu, ni prišlo do njegove realizacije. Umetnici sta se odločili nadaljevati osnovno idejo nerealiziranega projekta in si zadali nalogo, da se ideja riže kot tobogana nadaljuje v serijo ter postavi na igrišče v bližino otroškega igrišča in asfaltne poti v Tivoliju. Paola Korošec je zasnovala portreta Karle Bulovec Mrak in Ivana Mraka v obliki zaključka držal za polkna. Vsak portret je postavljen na svoji strani okna, tako da se portreta gledata. Ta postavitev omogoča, da portreta opazi večje število mimoidočih, s čimer postane umetniško delo bolj dostopno javnosti, hkrati pa deluje nevsiljivo. Katja Majer je zasnovala figuralno postavitev z naslovom “Skupaj”, ki odraža umetničino razmišljanje o duhovni dimenziji prostora. Umetnica je za svojo instalacijo izbrala postavitev v krajini v okolici Maribora na polotok pri čolnarni na Dravi ob Mariborskem jezeru pri Bresternici. Saba Skaberne je zasnovala kiparsko stensko kompozicijo v obliki ene celice Braillove pisave iz keramike kot spominsko obeležje svoji prateti Minki Skaberne. Le-ta bi se nahajala v stenskem oboku na desni strani prehoda na dvorišče hiše na Mestnem trgu 10 v Ljubljani, kjer je Minka preživela mladost.

Meta Kastelic (1962, Ljubljana) je diplomirala iz kiparstva na ALUO v Ljubljani, kjer je leta 2007 tudi magistrirala pod mentorstvom Alena Ožbolta in Franca Novinca. Med njene dosežke sodi izdelava kipa plesnega mojstra Adolfa Jenka na Kongresnem trgu v središču Ljubljane leta 2012. Posebno pozornost namenja raziskovanju čutnega v kiparstvu. Med njene projekte spada tudi izdelava kiparskih portretov Prešerna, Plečnika, Trubarja in Gallusa za VIP prostore slovenskega paviljona na svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Breda Sturm (1976, Ljubljana) je diplomirala pri Vojtehu Ravnikarju na Fakulteti za arhitekturo UL leta 2003. Leta 2010 je z odliko zaključila magisterij umetnosti na ALUO UL pod mentorstvom Tuga Šušnika in Tomaža Brejca. Deluje na številnih področjih, med drugim slikarstvu, ilustraciji, opremi in oblikovanju knjig. Študijsko se je izpopolnjevala v Italiji, Španiji in na The Art Students League of New York v ZDA. Svoje delo ustvarja v Ljubljani.

Paola Korošec (1969, Ljubljana) je diplomirala iz kiparstva na ALUO v Ljubljani leta 1993 pod mentorstvom Draga Tršarja. Je strokovna sodelavka na področju arheološke keramike ter sodeluje pri kiparskih in restavratorskih projektih doma in v tujini. Med njenimi dosežki so številne nagrade, med drugim študentska Prešernova nagrada, priznanje Majskega salona ZDSLU ter priznanje na 3. Mednarodnem festivalu likovne umetnosti Kranj – ZDSLU. Živi in dela v Ljubljani.

Katja Majer (1977, Maribor) je leta 2002 zaključila študij kiparstva na ljubljanski ALUO. Je avtorica več umetniških del, med drugim spominske plošče žrtvam letalske nesreče na gori Sv. Petra na Korziki (2008) in spomenika Ivanu Minattiju v Slovenskih Konjicah (2015). Deluje kot samostojna ustvarjalka na področju kulture, kjer se ukvarja z instalacijo, javno plastiko in darilno keramiko. Svoje delo ustvarja v Mariboru.

Saba Skaberne (1962, Ljubljana) je leta 1986 diplomirala iz kiparstva na ALUO v Ljubljani pod mentorstvom Slavka Tiheca. Po študiju je živela v Perthu, Avstralija, kjer je leta 2003 delala kot gostujoča profesorica za kiparstvo na Edith Cowan University. Od leta 2008 živi in dela v Sloveniji. Za svoje delo je prejela več nagrad, med katerimi izstopata nagrada za oblikovalski presežek četrtletja za delo “Zidnice” (2013) in županjina nagrada za skulpturo na razstavi “Erotika in neskončnost telesa” (2000). Živi in dela v Ljubljani.