Mapiranje umetnosti v javnem prostoru izhaja iz raziskave sledenja interesa umetnosti v javnem prostoru, na primeru Ljubljane od osamosvojitve naprej: je raziskovalen projekt razdeljen na več faz. Prvi je zbiranje ter prikaz podatkov in informacij o postavitvah umetniških del. Poleg javnega dostopa do podatkov (dela, avtorji, lokacije, naročniki, vrednosti naročil …) želi projekt mapiranja umetnosti v javnem prostoru preko analize dobljenih podatkov javnih postavitev v novejšem slovenskem obdobju, določiti metodologije ter normative za oblikovanje javnega prostora kot tudi vrednotenje umetniških del.[bg_collapse view=”link” color=”#4a4949″ icon=”eye” expand_text=”Preberite več” collapse_text=”Nazaj” ]

Umetniške prakse so efemerne – le bežne in nimajo možnosti – v skladu s tradicionalno vlogo – sooblikovati umetniške vsebine v javnih prostorih. Pomanjkanje spodbujanja umetniških praks k sooblikovanju javnega prostora vodi tako v pasiven odnos umetniških praks tako do izvedbe kot tudi do prevpraševanja vsebin v njem. Nepoznavanje oziroma poznavanje teh vrednot (vsebinskih, formalnih, izvedbenih …) mora voditi v vzpostavitev zahtev, ki morajo biti prisotne v javnih razpisih. Nenazadnje je projekt mapiranja posredno vezan tudi na ustvarjanje baze kiparjev ter umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru, ter tako omogočiti morebitnim snovalcem javnega prostora vsebine, ki jih morda ne poznajo.

Umetnost v javnem prostoru je del javne sfere in se tako tiče še mnogih disciplin, kot so denimo arhitektura, oblikovanje, urbano planiranje, umetnostna zgodovina, urbana antropologija in še drugih. Urbanizem mesta, pušča prazne prostore, kjer lahko umetnost najde svoje mesto in jim s prisotnostjo da nov identiteto. Umetnost ima najpomembnejšo zvezo prav z identitito prostora kjer je postavljena. Že od nekdaj je zavzemala svoje mesto na fasadah hiš, cerkvah ter na trgih in parkih, s skulpturami, reliefi, freskami, mozaiki, fontanami, parkovnimi ureditvami ter tako dajala mestu kot prostoru edinstveno pripoved.

Pomeni, ki jih mapiranje umetnosti v javnem prostru odpira so poleg vzpostavljanja boljših življenjskih pogojev tudi trajnosten razvoj človekovih vrednot, nenazadnje pa je umetnost v javnem prostoru pomembna tudi za nacionalno gospodarstvo: posredno preko turizma, neposredno pa preko soudeležbe zasebnega kapitala.

[/bg_collapse]