Zoran Srdić Janežič
Ime in priimek umetnika: Zoran Srdić Janežič, intermedijski umetnik
Vrsta prireditve: Predavanje / javno branje:
Ideatum fata in arte latent spectantis ingenio
Naslov: Galerija ZDSLU, Komenskega 8, 1000 Ljubljana
Čas: 26. aprila ob 16.30 uri
Donna Haraway: Ostati v težavah: Ustvarjanje sorodstva v Chthulucenu
Naslov: Hajlands park, Masarykova 24, 1000 Ljubljana ob 12. uri
Izjava:
V knjigi Staying with the Trouble: Making Kin in the Chthulucene (v prevodu: Ostati v težavah: Ustvarjanje sorodstva v Chthulucenu) se Donna Haraway ukvarja z izzivi obdobja antropocena, vključno z ekološkimi krizami ter negativnimi vplivi potrošništva in hiperindividualizma. Poziva k spremembi našega razmišljanja o naravnem svetu in naši biologiji ter poudarja, da je za preživetje nujno potrebno skupno delovanje in oblikovanje novih sorodstev.
Harawayeva se ukvarja z več področji, kot so ekofeminizem, posthumanizem in študije živali, ter se zavzema za inovativen diskurz, ki združuje biologijo, filozofijo in literaturo. Izpodbija pripovedi, osredotočene na človeka, in predlaga koncepte, kot so holobionti in simbionti, s čimer ponuja nov pogled na našo ekološko stisko.
Knjigo sestavlja osem poglavij, ki obravnavajo teme, kot so subjektivnost, preseganje tradicionalnih kategorizacij ter posledice antropocena, kapitalocena in čthulucena. Vrhunec pripovedi je v delu “The Camille Stories”, spekulativni fikciji, ki si predstavlja prihodnost, ki se spopada s prenaseljenostjo in degradacijo okolja.
Donna Haraway uporablja “SF” (znanstveno fantastiko, spekulativno fabulacijo itd.) kot retorično orodje, da bi poudarila pomen pripovedovanja zgodb za razumevanje naših zapletenih odnosov z nečloveškim svetom. Poziva k ponovnemu razmisleku o naših povezavah onkraj modelov, osredotočenih na človeka, in se zavzema za širši občutek sorodnosti pri soočanju z našimi ekološkimi izzivi.
Konec koncev je knjiga Harawayevega obstatja v težavah pravzaprav poziv k akciji za kolektivne, revolucionarne spremembe pri reševanju naših trenutnih okoljskih kriz in nas spodbuja k drugačnemu razmišljanju o tem, kako trajnostno živeti na našem planetu.
Predstavitev umetnika:
Zoran Srdić Janežič (1974, Kranj) je akademski kipar in intermedijski umetnik. Kot oblikovalec lutk, kipar in tehnolog scenskih materialov, lutkovnih tehnik in tehnologij ter scenskega oblikovanja je zaposlen v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Samostojno deluje na področju sodobne umetnosti s kiparskimi in mehatronskimi instalacijami, v katere pogosto vključuje gibalne mehanizme, živalske oblike in za kiparstvo neobičajne organske materiale. Ustvarja z različnimi sodobnimi mediji: videom, animacijo, 3D-printom, kibernetskimi roboti, pri instalacijah in kiparstvu pa pogosto uporablja biološke materiale. Ukvarjal se je tudi s tematiko javnega prostora, med drugim sodeluje v skupini umetnikov, ki organizirajo dogodke v javnem prostoru javna branja, sam pa občasno naredi kak kiparski sprehod. Je avtor številnih samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji; dobitnik nagrade za kvaliteto likovnega dela na 3. mednarodnem festivalu likovnih umetnosti v Kranju; večkrat se je udeležil rezidenc ministrstva za kulturo (Berlin in Dunaj); je soustanovitelj Zavoda za sodobne kiparske raziskave in član Sekcije za kiparstvo pri Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov. Je avtor spomenika ob 100. obletnici priključitve Prekmurja iz združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Živi in dela v Ljubljani.