BEZLAJ Jiři

BEZLAJ, Jiři: torzo iz cikla Epoptes

Naslov dela: Torzo iz cikla Epoptes
Posvetilo/zapis/epitaf:
Opis (portret, doprsni kip, figura, arhitekturni spomenik …): torzo
Material: španski marmor marquina
Dimenzije: 70 x 55 x 165 cm
Avtor: BEZLAJ Jiři
Naročnik: Latobia, kiparska galerija
Vrsta naročila (javni razpis, naročilo, zasebno naročilo): zasebno naročilo
Datum izvedbe kipa (sledenje) oz začetka projekta: 31. avgust 1998 – kiparska galerija na prostem, razstava cikla Epoptes, park v mestecu Maiano v bližini Vidma, Italija, 1999; razstava park gradu Mokrice, 2000; selitev razstave
Datum izvedbe: julij 2001
Lokacija: postavitev v avli Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani (46°02’48.1″N 14°30’01.1″E
Koordinate google maps: 46.046702, 14.500305)

Drugo: Kip v avli filozofske fakultete je del ciklusa Epoptes, ki je bil razstavljen v galeriji na prostem pred Gruberjevo palačo. Epoptes v stari grščini pomeni “tisti, ki je uveden v misterij”. V njem sem skušal sebi in publiki pojasniti “misterij” kiparskega ustvarjanja. Kot tak seveda ne bi bil v kakem hujšem pomenskeščal tudi drugačne interpretacije.
O tem, kaj se je takrat dogajalo na filozofski fakulteti, sem nekaj malega izvedel le iz tretje roke, saj na sejah, na katerih se je o tem razpravljalo, nisem bil navzoč. Ne vem točno, kaj je bilo res, kaj pa so naknadno dodani šaljivi komentarji. Menda je bolj kot dejstvo, da je torzo brez glave, motilo to, da ima velike prsi, s čimer naj bi bile ženske ponižane na raven erotičnega objekta. Poleg tega naj bi velike prsi ne bile v skladu z imidžem intelektualke.
Bolj žalostno od feminističnih reakcij pa je dejstvo, da so postavitvi kipa v avlo nasprotovali tudi študentje, ki so si namesto njega želeli bife ali vsaj avtomate za kavo in sendviče. Pragmatičnost mladine me vselej malo potre. (avtorjev intervju z Jano Bauer)

Ozadje: Pobudo za postavitev je dala Staša Kokot, vodja galerije Latobia, ki je zasnovala projekt v vsako fakulteto po eno kiparsko delo. Na Filozofski fakulteti so izbrali enega od kipov iz cikla Epoptes ter zanj zbirali denar. Poleg primernosti kipa je k odločitvi botrovala tudi izbira avtorja, sina Franceta Bezlaja, slovenskega jezikoslovca in akademika, enega izmed zaslužnih profesorjev slovenščine. Ob obletnici fakultete so ga nameravali postaviti, a se je nekaj članic profesorskega zbora postavitvi uprlo, ker se jim kip ni zdel primeren. Postavili so ga šele julija 2001.

Literatura in viri:

KLADINIK, Darinka: Kip brez glave – odnos brez pameti, Dnevnik, 2. julij 2001, str. 11 (https://www.dnevnik.si/5060)

>>Kip brez glave – odnos brez pameti

Ljubljanske uršulinke so pred leti zahtevale, da slikar zakrije pohujšljiva mesta na novo naslikanih ženskih telesih v restavraciji v njihovem samostanu v Ljubljani, kar je zbudilo ogorčenje. V da – našnjem času naj bi se kaj takega ne dogajalo več, a se je nekaj podobnega, resda v spremenjeni obliki, ponovilo na Filozofski fakulteti. Tam so kip akademskega kiparja Jiřija Bezlaja, ženski torzo iz črnega španskega marmorja, nameravali postaviti v avlo, a zaradi nasprotovanj se to ni zgodilo. Sprva je vse napeljevalo na to, da je bil razlog v “spotakljivih” ženskih oblinah in razburjenih feministkah, a je zgodba drugačna.
Začelo se je pred nekaj leti s pobudo galerije Latobia: v vsako fakulteto po eno kiparsko delo. Prva se je odzvala Elektro fakulteta, kjer so postavili ženski torzo kiparja Jakova Brdarja. Zanj so denar prispevali sponzorji, med njimi so bili tudi profesorji fakultete. Brdarjev kip danes stoji v avli.
“Pri celotni akciji gre za odnos mladih do umetnosti, do kiparstva, in hkrati za kultiviranje okolja,” je pojasnila Staša Kokot , vodja galerije Latobia. Nato so se za akcijo ogreli na Filozofski fakulteti in izbrali enega od kipov Jiřija Bezlaja ter zanj zbrali denar, približno dva milijona tolarjev. Ob obletnici fakultete so ga nameravali postaviti, a se je tik pred tem zataknilo: nekaj žensk naj bi se postavitvi uprlo, ker se jim kip ni zdel primeren. Čudno je, da je bil kip poprej na razstavi pred Grubarjevo palačo, kjer je požel številne pohvale in se nikomur ni zdel kakorkoli spotakljiv, vprašljiv ali žaljiv. “Za kip smo pridobili sponzorska sredstva in se potem sponzorjem tudi opravičili, ker kipa še nismo postavili. Fakultetni avli smo želeli dati umetniško podobo in že ob vhodu pokazati, da smo sodobna, moderna fakulteta. Ko smo hoteli kip postaviti, so nekatere ženske menile, da ženski torzo ne spada na fakulteto, da je kip brez glave prispodoba ženske brez pameti, da ne ustreza ideji fakultete. Tako smo se postavitvi začasno odpovedali, celo s kiparjem smo se pogovarjali, da bi kip nadomestili z drugim,” je povedal profesor Ludvik Horvat , dekan Filozofske fakultete. Horvat je dodal, da je razmišljal tudi o postavitvi kipa v parku za fakulteto, a se je odločil, da ga bo vendarle postavil v avlo, in to še pred šolskimi počitnicami. Prvega oktobra mu namreč poteče mandat, zato ga skrbi, kakšna bo potem usoda Bezlajevega kipa.

Misel na to, da bi nekatere na Filozofski fakulteti motila golota, je po besedah dr. Nataše Golob , ene od žensk, ki so nasprotovale postavitvi, zavajajoča. Sporočilo, da je Filozofska fakulteta lastnica Bezlajevega kipa, je prišlo do članov upravnega odbora fakultete 8. maja 1999, ko je bila predstojnica oddelka za umetnostno zgodovino. “Ne vem, koliko ljudi na Filozofski fakulteti je takrat že bilo seznanjenih z nakupom torza. Vsekakor pa na oddelku za umetnostno zgodovino o tem nismo dotlej nič vedeli, zato smo bili nekoliko presenečeni. Lepo bi bilo, če bi se ob takšnih priložnostih vodstvo fakultete obrnilo na oddelek za umetnostno zgodovino.” Pozneje so oblikovali komisijo, ki naj bi svetovala, kje v avli bi bil primeren prostor za postavitev kipa. V komisiji sta bila dva umetnostna zgodovinarja in nikoli ni bilo dvoma, da gre za izredno lep ter odlično izdelan torzo.
“Kip je po svojem značaju komorno delo in menili smo, da v avli ne bi prišel do veljave; veletok 9500 študentov in uslužbencev ter ogromen volumen avle bi ga pravzaprav razvrednotila. Takrat se je postavilo tudi vprašanje, ali gre za začetek zbirke umetnin, kakršne imajo številne dobre univerze po vsem svetu,” se spominja Nataša Golob, dodala pa je še: “Zares ne vem, katerim ženskam s Filozofske fakultete bi se zdel kip spotakljiv zaradi golote. Kip spada v cikel Epoptes, kar pomeni osebe, ki so posvečene v skrivnosti, v elevzinske misterije. S tem odpadejo vse druge interpretacije.”

Smešno, a razumljivo

In kaj pravi akademski kipar Jiři Bezlaj? Reakcija na Filozofski fakulteti ga je potrla. Zdi se mu smešna, a na neki način razumljiva. Smešna, ker naj bi šlo, kot je slišal, za reakcijo na atribute ženskosti in na to, da je kip brez glave. Razumljiva pa, če upošteva, da je bil kip narejen v okviru razstave in izvzet iz celote, za katero je bil ustvarjen. Zato je obljubil, da bo naredil drugi kip.
Medtem pa se akcija “v vsako fakulteto po eno kiparsko delo” galerije Latobia nadaljuje. Naslednja naj bi bila na vrsti Ekonomska fakulteta v Ljubljani, kjer bodo danes ob 17.30 odprli kiparsko razstavo del Jiřija Bezlaja.<<

Nataša: Ženski torzo “Epoptes” Jiřija Bezlaja iz črnega lesnobrdskega apnenca, Vestnik letnik 33, št. 1/2 (2002), str. 6
BAUER, Jana: Jana Bauer z Jirijem Bezlajem, Sodobnost, 2013, str. 686 https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-08V3ZZO5/c47089a3-5f86…/PDF

cikel Epoptes:

TERŽAN, Vesna: Kipi na prostem, Delo, 26. avgust 1998, str. 6
KLADNIK, Darinka: Skulpture velikega formata, Dnevnik, 31. avgust 1998, str. 11
Va.P.: Jiri Bezlaj kot prvi v galeriji na prostem, Delo, 1. september 1998, str. 20
STA: Prva kiparska galerija na prostem, Primorski dnevnik, 4. september 1998, str. 9

BEZLAJ, Jiri (katalog), GRAFENAUER Petja (bibliografija in biografija), Zavod za kiparstvo, Ljubljana, 2009

g-zin: pogovor z avtorjem, Hostel Celica, 30. maj 2017

drugi viri: internetna stran Jirija Bezlaja – http://jiri-bezlaj.si

by admin