Svetovni dan kiparstva 2024

27. april 2024

Svetovni dan kiparstva

Mednaroden dan kiparstva poteka vsako leto zadnjo soboto v aprilu. Pod okriljem Mednarodnega kiparskega centra od leta 2015 več kot dvajset držav po svetu obhaja mednarodni dan kiparstva. ZDSLU-jeva sekcija kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru, se je letos prijavila za sodelovanje s tem centrom in za obveščanje javnosti o tem svetovnem dnevu kiparstva kot stanja kiparstva pri nas. V duhu tega praznovanja so člani sekcije zorganizirali serijo dogodkov, ki bodo približali kiparstvo in umetnost v javnem prostoru javnosti, pri čemer so načrtovane aktivnostmi:

  • Odprti ateljeji: Obiskovalci bodo imeli edinstveno priložnost, da vstopijo v svet umetnikov, spoznajo njihove delovne procese in se neposredno pogovorijo z njimi o njihovih delih in umetniških vizijah.
  • Javna vodstva: Organizirana bodo vodena ogleda skulptur in kiparskih instalacij v javnem prostoru, kjer bodo udeleženci lahko izvedeli več o zgodovini in pomenu posameznih del ter o sodobnih pristopih v kiparstvu.
  • Umetniške akcije v javnem prostoru: Umetniki bodo izvajali akcije, ki bodo obiskovalce neposredno vključile v umetniški proces, s čimer bodo raziskovali nove načine interakcije z umetnostjo in prostorom.

Poleg teh dogodkov bomo ob tej priložnosti izdali tudi poslanico, ki jo je napisal prejemnik stanovske kiparske nagrade akademski kipar, dr. Marjan Drev in bo objavljena v obvestilih ZDSLU.

Praznovanje svetovnega dne kiparstva je priložnost za praznovanje in refleksijo o vlogi kiparstva in umetnosti v našem življenju ter njihovem pomembnem prispevku k oblikovanju bolj estetskega in humanega okolja. Vabimo vas, da se nam pridružite pri tej priložnosti, da skupaj proslavimo umetnost, ki nas obkroža, in podpremo umetnike, ki ta prostor soustvarjajo.

Časovnica


25. april

17.00

Dragica Čadež

Delavnica študijskega modeliranja (po predhodnih prijavah ZDSLU)
Cukrarna, Poljanski nasip 40, 1000 Ljubljana četrtek, 25. aprila, od 17.00 do 19.00


26. april

11.00

Norma De Saint Picman

Noravision Sculpture Park, Kokrški log 6a, 4000 Kranj
Čas: petek 26. aprila 2024 od 11.-18. ure


16.30

Zoran Srdić Janežič

Predavanje: Idearum fata in arte latent spectantis ingenio
Galerija ZDSLU, Komenskega 8, 1000 Ljubljana
Petek 26. aprila ob 16.30 uri


27. april

10.00

Meta Kastelic

Odprti atelje: AKC Metelkova, stavbe Garaže, 1000 Ljubljana od 10.-18. ure


10.00

Urška Toman

Odprti atelje: Partizanska ul. 46, 1000 Ljubljana od 10.-18. ure



10.30

Goran J. Horvat

Odprti atelje: Galerija na prostem na domu Gorana Horvata, Nizka 43, 3332 Rečica ob Savinji 10.30–13.30 ure


11.00

Norma De Saint Picman

Šmartinski park, 1000 Ljubljana
Čas: 27. 4. 2024 Priestesses, instalacija 11.-17. ure / Eternal Fluidity, performans ob 16. uri


12.00

Aleksandra Saška Gruden

Javno branje: Jan Fabre, Nočni zapisi 1978 – 1984
Mestni park Maribor ob 12. uri


12.00

Miha T. Horvat

Javno branje: Aphra Tesla: Srebno meso
Ambasada Svetlane Makarovič / GT22, Židovska 2b, 2000 Maribor ob 12. uri


12.00

Simon Macuh

Javno branje: Karel Destovnik – Kajuh: Zbrano delo – Pesmi
Spomenik padlim borcem Talec, Zadrečka cesta 36, 3331 Nazarje ob 12. uri


12.00

Zoran Srdić Janežič

Javno branje: Donna Haraway: Ostati v težavah
Hajlands park, Masarykova 24, 1000 Ljubljana ob 12. uri


16.00

Ivan Skubin

Odprti atelje in javno vodstvo: po prostorski instalaciji na zelenici pred Vilo Vipolže ob 16. uri


16.00

Tomaž Šebrek

Javno vodstvo: Mestna knjižnica Kranj, Gregorčičeva ulica 1, 4000 Kranj ob 16. uri


18.00

Norma De Saint Picman

Virtual Hug, javno vodstvo: Galerija Noravision, Ilirska 15, 1000 Ljubljana od 18.-22. ure


Predstavitve umetnikov


Poslanica ob svetovnem dnevu kiparstva 2024, dr. Marjan Drev

Marjan Drev

Svetovni dan kiparstva

Ob svetovnem dnevu kiparstva se najprej zastavi vprašanje, ali je o kiparstvu v času, ko je kip lahko karkoli, ko se zdi ateljejsko delo z glino zastarelo in je vizualno gradivo že lahko umetnina, sploh še mogoče povedati kaj bistveno novega? Prvi, površni vtis je, da je o tej likovni disciplini že bilo izrečeno tako rekoč vse. Kakšne so dandanes zasluge kiparstva za svet?

Kakšna sporočila nam zapuščajo razvoj starogrškega kiparskega stila izpred dveh in pol tisočletij, Michelangelovi napotki izpred pol tisočletja, da je figuro treba graditi kačasto, piramidalno, spiralno in pomnoženo z 1, 2, 3 … ali Duchampova intervencija pred sto leti, ko je kocko transformiral v štiridimenzionalno kocko – teserakt in Moorova vpeljava luknje v kiparstvo (matematično je to torus)? Nam je danes tovrstni zgodovinski spomin potreben ali je zgolj balast?

Temeljno temo kiparstva je skozi celotno zgodovino predstavljal na figuro vezan koncept kontraposta. Gre za miselni način oz. koncept oživljanja kiparske materije, da bi se v njej prepoznal kognitivni akt premeščanja posameznih delov človeške figure (telesa). Toda skozi to projekcijo obravnavana figura že desetletja ne predstavlja edine teme kiparstva. Zato so danes, upravičeno, prednostne smeri, kot so abstraktna kiparska forma, minimalizem in sodobno kiparstvo, če izpostavimo le nekatere.

Toda figura, portret in organska forma še vedno dajejo – in najbrž bo tako tudi v bodoče – veliko legitimnost kiparskemu subjektu. Vsemu tistemu, kar sodi v sfero nezavednega, morda »kiparskih arhetipov« – če ti obstajajo, nagonskega in kar uhaja racionalni presoji ter predstavlja »hrano in kemijo« umetnosti. Ne uhaja pa sposobnosti in ustvarjalni lakoti kiparjev, da te vsebine skozi določene prostorske in kompozicijske prijeme posredujejo harmonično. Znano je, da je najbolj raziskan prijem organiziranja likovne forme renesančna linearna perspektiva. Da je do njene – tako teoretične kot tudi praktične verifikacije s strani arhitektov Albertija in Brunelleschija – sploh prišlo, so morali umetniki prehoditi razvojno pot skozi različne oblike neperspektivičnih, tj. topoloških senzomotoričnih in projektivnih prostorov. Konkretna poimenovanja in videzi omenjenih prostorov so do danes ostala nepojasnjena.

Alberti je že v dvajsetih letih petnajstega stoletja oblikoval zamisel, da se morajo umetniki učiti geometrije in s tem objektivizirati umetniška merila ter stroko dvigniti na višjo intelektualno raven. Menim, da je zaradi izjemne razširitve izraznih možnosti kiparstva, kot tudi umetnosti na splošno, smiselno to idejo dopolniti z zgoraj omenjenimi koncepti prostorov. Z dopolnitvijo in konkretnimi predlogi, da so sedaj ti prostori že dobro poznani. V to skupino sodijo trije prostori s področja geometrijskih topologij: torus, Kleinova steklenica in projektivna ravnina ter njim pripadajoči matematični objekti: Möbiusovi trakovi in toroidalni ter drugi vozli. Zaenkrat še ni poznano, ali kot primerna orodja za kritično kompozicijsko analizo kiparskih del obstajajo še kakšni drugi empirični matematični objekti.

Obstajajo tudi zamisli, konkretni predlogi in rešitve, kako te stare podobotvorne leksikografske ideje o kontrapostu sestaviti v nove miselne kalejdoskope kot nove likovno prostorske paradigme. Stvar skupnosti kiparjev je, da se organizirajo, srečajo in o teh predlogih odprto diskutirajo, pišejo in da raziščejo, kakšni so intelektualni potenciali kiparske stroke za prihodnji čas.

Dr. Marjan Drev, akademski kipar spec.


Marjan Drev prejemnik stanovske nagrade kiparske sekcije ZDSLU 2023

Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov in Sekcija kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru ZDSLU, oznanjata, da je akademski kipar Marjan Drev prejemnik pomembne nagrade kiparske sekcije ZDSLU za leto 2023.

Stanovska kiparska nagrada Sekcije je letno priznanje, namenjeno predstavitvi izjemnih umetniških dosežkov na področju kiparstva. Letno podeljujemo nagrado, ki predstavlja vrhunec kiparske ustvarjalnosti v Sloveniji.

Nagrada je namenjena umetnikom, ki s svojim delom prispevajo k bogatitvi slovenskega kulturnega prostora, ne glede na to, ali gre za razstave, javne postavitve ali druge oblike kiparskega izraza. Prejemniki nagrade so izbrani med slovenskimi kiparkami in kiparji ali umetniki, ki živijo in delajo na področju Slovenije, ki so svoja dela javno predstavili v preteklem letu.

Nagrado podeljuje forum, sestavljen iz članov kiparske sekcije ZDSLU, ki s svojimi glasovi odloča o najbolj prepoznavnih in vplivnih kiparskih delih leta. Ta nagrada priznava izjemne dosežke posameznih umetnikov in spodbuja nadaljnji razvoj ter rast kiparstva in umetnosti, predstavljene v javnem prostoru v Sloveniji.

Marjan Drev: Umetnik, ki prepleta kiparsko tradicijo z inovativnimi pristopi

Akademski kipar spec. in doktor likovne teorije Marjan Drev, član DLUM in ZDSLU od leta 1991, je umetnik, ki s svojim delom presega meje tradicionalnega kiparstva. Njegovo umetniško raziskovanje se osredotoča na povezovanje klasičnih kiparskih tehnik z inovativnimi teoretičnimi koncepti, kar je razvidno iz njegovega bogatega opusa.

“Drevove kiparske smernice temeljijo na klasičnem kiparskem kontrapostu, ki ga inovativno interpretira skozi informacijsko polje. Njegova dela, kot sta portreta prof. dr. Zore Janžekovič in Gregorja Einspielerja, sledijo normam rimskega psihološkega portreta in so skladna z normami evropskega kiparstva zadnjih 2500 let”, so zapisali v predlogu za nagrado.

V letu 2022 je Drev realiziral pet kiparskih projektov in sodeloval na dveh skupinskih razstavah. Med njegovimi pomembnimi deli, ki so bila predlogana za nagrado, izpostavljamo kiparsko opremo za portal cerkve sv. Štefana v Semiču, ki vključuje štiri kamnite realistične plastike višine do 185 cm, vključno s podobami Alojzija Grozdeta in papeža Janeza Pavla II. Njegova bronasta kiparska plastika sv. Cirila v Murski Soboti, visoka 210 cm, predstavlja prvi del kiparskega obeležja bratom sv. Cirilu in Metodu. V Grosuplju pa je v soavtorstvu z Vlasto Zorko ustvaril bronast spomenik Mira Cerarja.

Poleg kiparskih projektov je Drev sodeloval tudi v projektu “Made in Maribor” pod vodstvom Brede Kolar ter v projektu “Živa risba”, ki ga kurirata Milena Zlatar in Mojca Štuhec.

Marjan Drev, ki živi in ustvarja v Šentilju v Slovenskih goricah, je znan po združevanju tradicionalnih in sodobnih kiparskih pristopov, s čimer ustvarja dela, ki so hkrati spoštovanje preteklosti in pogled v prihodnost umetniškega izražanja.