Dani Žbonta, Mojca Smerdu, Paola Korošec in Polona Demšar

Ime in priimek umetnika: Dani Žbonta, Mojca Smerdu, Paola Korošec in Polona Demšar,
Akademske kiparke
Vrsta prireditve: Odprti atelje
Naslov: Gornji trg 24, 1000 Ljubljana ob 10. uri

Izjava:
Naj bo vsak dan, dan kiparstva.

Predstavitev umetnic:
Dani Žbontar (1957, Brežice) je arhitektka in oblikovalka keramike. Diplomirala je na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani leta 1982 z diplomsko nalogo na temo “Sistem keramične posode za gostinstvo” pod mentorstvom prof. Nika Kralja. Leta 1979 je študirala keramiko, kiparstvo in slikarstvo na Univerzi Mississippi v ZDA. Od tedaj se ukvarja z oblikovanjem in poučevanjem keramike ter dela v Ljubljani. Je članica več društev, vključno z Mednarodno akademijo za keramiko (IAC – International Academy of Ceramics), Keramikov in lončarjev Slovenije, Zveze društev arhitektov Slovenije, Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) in Hrvaškega združenja umetnikov primijenjenih umjetnosti (ULUPUH). Udeležila se je mnogih skupinskih razstav doma in v tujini. Živi in dela v Ljubljani.

Mojca Smerdu (1951, Ljubljana) vojo akademsko pot je začela na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1974 diplomirala iz kiparstva pod mentorstvom profesorja Draga Tršarja. Njeno šolanje se je nadaljevalo z dokončanjem kiparske specialke pri istem mentorju leta 1976. Svojo umetniško pot je močno zaznamoval oče Frančišek Smerdu, priznani kipar, kar je vplivalo na njeno odločitev za nadaljevanje študija kiparstva. Mojca Smerdu je svoje znanje in občutek za formo, ki ga je nosila v sebi, nadgradila in ustvarila obsežen opus, ki vključuje dela različnih formatov. Razstavljala je na več kot petdesetih samostojnih in na več kot sto skupinskih razstavah doma in v tujini. Med njenimi pomembnimi udeležbami na razstavah so 5. jugoslovanski bienale male plastike (1981), 13. biennale internazionale del bronzetto piccola scultura v Padovi (1981), več izdaj pančevačke izložbe jugoslovenske skulpture v Pančevu (1983, 1985, 1986, 1989) in 10. jugoslovanski bienale male plastike (1991). Za svoje delo je prejela več priznanj, med katerimi so študentska Prešernova nagrada (1976), Župančičeva nagrada mesta Ljubljane (2002) in nagrada Prešernovega sklada (2016).

Paola Korošec (1969, Ljubljana) Diplomirala je leta 1993 iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pod mentorstvom prof. Draga Tršarja. Je aktivna v kiparstvu, restavraciji in raziskovanju arheološke keramike ter računalniške 3D modelacije, sodeluje z različnimi muzeji in institucijami. Njeno delo, ki raziskuje meje materialnega in materialnost meje, pogosto obravnava problem prostora. Med priznanji, ki jih je prejela, so študentska Prešernova nagrada za kiparstvo, priznanje na Majskem salonu ZDSLU za temo Voda (2014), priznanje za delo na 3. Mednarodnem festivalu likovne umetnosti Kranj (2014) in Jakopičevo priznanje (2021). Razstavljala na številnih samostojnih in skupinskih razstavah tako v Sloveniji kot tujini. Živi in ustvarja v Ljubljani

Polona Demšar (1979, Ljubljana) je slovenska kiparka, oblikovalka stekla in fotografinja. Po zaključku Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer fotografija, se je v šolskem letu 1998/99 vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je izbrala smer kiparstvo. Diplomirala je leta 2003 pri prof. Luju Vodopivcu in dr. Levu Kreftu, svoje izobraževanje pa nadaljevala z magistrskim študijem unikatnega oblikovanja stekla pri Tanji Pak, ki ga je zaključila leta 2007. Med leti 2013 in 2016 je bila predsednica Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Je članica Sekcije za keramiko na Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov. Polona Demšar živi in dela v Ljubljani in Celju.

Ime in priimek umetnice: Goran J. Horvat, kipar
Vrsta prireditve: Odprti atelje: Upodobljivost in (ne)izrekljivost prostora skulptur
Naslov: Galerija na prostem na domu Gorana Horvata, Nizka 43, 3332 Rečica ob Savinji od 10.-18. ure

kontakt: 051 250 077

Izjava avtorice: Galerija na prostem na domu Gorana Horvata predstavlja vabilo na vpogled v domovanje ustvarjalca in avtorja predlagane
ideje ter njegov svet skulptur na prostem, ki ga namerava na Mednarodni dan kiparstva, 27. 4. 2024, pokazati širši javnosti, prvič, ter je vezano na zunanji prostor njegovega ustvarjanja. Nastala je na osnovi koncepta festivala Open House London in, po njem prevzetega arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije (Odprte hiše Slovenije, 2023).

Utemeljitev: Izhajamo iz predpostavke, da obstajajo prostori, ki so individualni, lastni tako mislecem kot umetnikom. Iz zgodovine filozofije vemo, da so vsaj nekateri veliki filozofi potrebovali vsak svoj ustaljen kraj za razmišljanje. Descartes, denimo, je za pripravo Meditacij poudarjal »eksistencialen« pomen povezave med svojim telesom, hišo, v kateri je prebival, in mislimi; ter da je umeščen tako v svoje telo kot svoje bivališče (Cavell, 1994; Le Doeuff, 1990). Zato se pojmovanje znanega dualizma telesa in duše nakazuje v tem kontekstu kot rokohitrsko.

Predstavitev avtorja:

Goran J. Horvat se je rodil 24. 1. 1955 v Maruševcu pri Varaždinu na Hrvaškem, očetu Jožetu Horvatu, znanemu z nadimkom Jaki in materi Antoniji. S prirojenim posluhom za slikarstvo je Goran že v osnovni šoli gojil drug hobi – letalsko modelarstvo. Nemara ga je prav to vodilo, da se je leta 1969 vpisal na srednjo tehniško šolo v Celju. Tudi smeri visokošolskega izobraževanja ni spreminjal in je leta 1978 z diplomo končal študij na Fakulteti za strojništvo, Univerze v Ljubljani.

Šest let je delal v svojem poklicu, se leta 1982 poročil in si z ženo Marijo ustvaril družino in lasten dom z ateljejem v Rečici ob Savinji. Leta 1986 je bil sprejet v razvid svobodnih delavcev v kulturi (dejavnost slikarstvo, s polnim delovnim časom), s čimer je s formalnim poklicem prekinil. Od takrat se s slikarstvom ukvarja profesionalno. Leta 1987 je bil sprejet v članstvo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZD SLU ).

Goran J. Horvat slika že od malega, razstavlja pa od pričetka študija, od leta 1973. Do danes je nanizal izjemno razkošen niz samostojnih razstav – preko sto trideset, od tega dvajset izven naših meja (Avstrija, Nemčija, Hrvaška, Srbija). O njegovem delu so pisali nekateri naši najvidnejši umetnostni zgodovinarji, izšle so tudi tri monografije: leta 1991 pri Cankarjevi založbi Sveto pismo – Stara zaveza, leta 1997 je skupaj z Zavodom za kulturo Mozirje izšla monografija tristo enainšestdeset izbranih risb, nastalih med leti 1963 in 1996, Risbe in leta 2004 je Založba Družina izdala še drugi del njegovega najodmevnejšega opusa interpretacij v knjigi Sveto pismo – Nova zaveza. Prav slednji dvajset let nastajajoči likovnoknjižni projekt interpretacij Biblija v 300 slikah je botroval nominaciji za Prešernovo nagrado 2006, ki jo je ob podpori Mestne občine Celje, Slovenske znanstvene fundacije in Založbe Družina, predlagala občina Mozirje.

www.goran-horvat.art