Goran J. Horvat

Ime in priimek umetnika: Goran J. Horvat, kipar
Vrsta prireditve: Galerija na prostem na domu ustvarjalca: Upodobljivost in (ne)izrekljivost prostora skulptur
Naslov: Galerija na prostem na domu Gorana Horvata, Nizka 43, 3332 Rečica ob Savinji
Čas: 27. 4. 2024 od 10.30–13.30 ure (za natančen urnik in lokacije prireditev prosimo, da pogledate na časovnico, ki je na dnu te strani)

kontakt: 051 250 077

Tema prireditve:

Izhajamo iz predpostavke, da obstajajo prostori, ki so individualni, lastni tako mislecem kot umetnikom.
Iz zgodovine filozofije vemo, da so vsaj nekateri veliki filozofi potrebovali vsak svoj ustaljen kraj za razmišljanje. Descartes, denimo, je za pripravo Meditacij poudarjal »eksistencialen« pomen povezave med svojim telesom, hišo, v kateri je prebival, in mislimi; ter da je umeščen tako v svoje telo kot svoje bivališče (Cavell, 1994; Le Doeuff, 1990). Zato se pojmovanje znanega dualizma telesa in duše nakazuje v tem kontekstu kot rokohitrsko. – Varno zavetišče je imel tudi Heidegger, ki se je vedno znova vračal v svojo gozdno kočo na planini, kjer je zapisal svoje največje mojstrovine. Tudi Kant, denimo, ki so mu bila vrata odprta na najprestižnejše svetovne univerze, akademije, ni zapustil rodnega Kaliningrada, Königsberga, in je znan po tem, da, ko je po natančno določenem urniku nehal delati v svoji asketsko urejeni sobi, ob vedno istem času, se je po kosilu sprehajal po vedno isti poti, vse do zadnjega dne. »Drugačni« Nietzsche pa je vedno najbolje mislil v mestnem vrvežu (Bahovec, 2012).
Tudi delo ustvarjalca in avtorja pričujoče ideje Upodobljivost in (ne)izrekljivost prostora skulptur. Galerija na prostem na domu Gorana Horvata, skulpture na njegovem domu, opredeljuje na določen način specifičen prostor ustvarjanja, njegovo stalno bivališče in zatočišče, katerega v zunanjosti želimo na praznik Mednarodnega dne kiparstva, 27. 4. 2024, prvič pokazati javnosti.
Ker smo si zastavili koncept predvidenega dogodka fenomenološko (več gl. in prim. Heidegger, 2003; Husserl, 1997; Merleau-Ponty, 2006), nameravamo 27. 4. 2024 posredovati temeljne informacije o skulpturah in umetnosti ustvarjalca po izbranih poznavalcih ustvarjalčevih del, na primer po akad. dr. Emilijanu Cevcu, akad. izr. prof. dr. Milčku Komelju, dr. Zoranu Kržišniku, Tatjani Pregl Kobe (več gl. npr. Horvat, 1997; 2014; 2015).
Težišče želimo usmeriti v ustvarjanje pogojev, v katerih bi obiskovalec – poleg izpostavljene, »po drugih« posredovane t. i. tretje-osebne izkušnje –, zazna(va)l bistveno svojo lastno, t. i. prvo-osebno izkušnjo v neposrednem soočenju z razstavljenimi deli in ustvarjalcem (več gl. in prim. Medveš, 2022). V ta namen bi odprli prostor zlasti znotraj kamnitega obzidja domovanja, galerijo na prostem pred vhodom in okoli hiše ter povabili, da izpostavljen obiskovalcu »odprti« kraj pusti, da vsak na sebi lasten način opredeli, prepozna pomen zaznane, posamezne skulpture ter jo na sebi lasten način spoznava oz. doživlja (več gl. in prim. Lewis, 2012; Varela in Shear, 1999; Varela, 2013).
Na ta način želimo fenomenološki vidik predstavitve umetnikovega doma in njegovih del konceptualno povezati s prav tako aktualnim vidikom kognitivne nevroznanosti, predvsem po kateri naj ne bi več pristajali na univerzalno razumevanje spoznavanja pojavnosti oz. stvarnosti. Je pa na ta vidik v svoji razlagi estetike nakazal že Kant, ki je lepo in sublimno opredelil kot bistveno individualno občutje ali subjektivno stanja duha (1999) (več gl. in prim. tudi Gumbrecht, Maturana in Poerksen, 2006; Hirbar Sorčan in Kreft, 2005; Medveš, 2020; Reckwitz, 2023; Thompson, 2004; Varela, Thompson in Rosch, 2017).
Našo vlogo in pomen bi tako na Mednarodni dan kiparstva opredelili v dialogu drug z drugim, v jeziku, ki izhaja in se vrača na ne-končen proces spoznavanja razstavljenih skulptur; avtor razume, da živi z umetnostjo, v umetnosti, in s poslanstvom ustvarjanja, ki ne more obstajati, da ne bi bilo za Druge (gl. in prim. Tolstoj, v Zweig, 1975).

Viri in literatura
Bahovec, D. E. (2012). Kaj je dober prostor za misliti? Filozofija, arhitektura, šolanje. Sodobna pedagogika, 1(63), 18-33.
Cavell, S. (1994). A Pitch of Philosophy. Autobiographical Exercises. Cambridge: Harvard University Press.
Gumbrecht, H. U., Maturana, H. M. in Poerksen, B. (2006). Humberto R. Maturana and Francisco J. Varela on Science and the Humanities: The Poerksen Interviews. The Journal of Aesthetic Education, 40(1), 22-53.
Heidegger, M. (2003). Predavanja in sestavki. Ljubljana: Slovenska matica.
Husserl, E. (1997). Ideje za čisto fenomenologijo in fenomenološko filozofijo. Ljubljana: Slovenska matica.
Horvat, G. J. (1997). Goran Horvat : risbe = drawings = Zeichnungen : 1963-1996. Mozirje: Zavod za kulturo.
Horvat, G. J. (2014). Ustvarjalni eliksir Horvatove življenjske energije : pregledna razstava ob avtorjevi šesdesetletnici = The creative elixir of Horvat's life energy : a retrospective exhibition at the author's sixtieth birthday : Galerija Velenje, Gallery Velenje, razstavišče Gorenje, exhibition grounds Gorenje, 24. 7. do 23. 8.
2014 / Horvat Goran J. ; [besedilo Milček Komelj ; prevod Petra Hribernik ; reprodukcije in portretna fotografija Peter Marinšek]. Velenje: Galerija.
Horvat, G. J. (2014). Med peklom in rajem : [pregledna razstava ob avtorjevi šestdesetletnici : Galerija Mozirje, 9. februar 2015-9. marec 2015 : Jakijeva hiša, Galerija Nazarje, 11. september 2015-11. oktober 2015] / Goran
J. Horvat ; [besedilo Tatjana Pregl Kobe ; reprodukcije in fotografije Vlado Lamut]. Mozirje: Osrednja knjižnica.
Hribar Sorčan, V. in Kreft, L. (2005). Vstop v estetiko. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za filozofijo.
Kant, I. (1999). Kritika razsodne moči. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Le Doeuff, M. (1990). The Philosophical Imaginary. Stanford: Stanford University Press.
Lewis, T. E. (2012). Od hotenja do večje voljnosti: fenomenološka kritika Rousseaujevega dela »O vzgoji«.
Sodobna pedagogika, 63(4), 76-88.
Medveš, Z. (2022). Zakaj umirajo dobre pedagoške ideje? Sodobna pedagogika, 73(2), 87-113.
Medveš, Z. (2020). Voditi, pustiti rasti ali vzburiti samoorganizacijo. V R. Kroflič, T. Vidmar in K. Skubic Ermenc, K. (ur.), Živa pedagoška misel Zdenka Medveša (str. 11–58). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. https://ebooks.uni-lj.si/zalozbaul//catalog/view/242/346/5716-1
Merleau-Ponty, M. (2006). Fenomenologija zaznave. Ljubljana: Študentska založba.
Odprte hiše Slovenije (2023). Pridobljeno 26. 1. 2024, iz https://sl.wikipedia.org/wiki/Odprte_hi%C5%A1e_Slovenije
Reckwitz, A. (2023). Družba singularnosti. O strukturnih spremembah moderne. Ljubljana: Krtina.
Thompson, E. (2004). Life and mind: From autopoiesis to neurophenomenology. A tribute to Francesco Varela. Phenomenology and the Cognitive Sciences, 3, 381-398. https://doi.org/10.1023/B:PHEN.0000048936.73339.dd
Varela, F. J. in Shear J. (1999). First-person Methodologies: What, Why, How? Journal of Consciousness Studies, 6(2/3), 1-14.
Varela, F. J. (2013). Nevrofenomenologija: Metodološka rešitev za težki problem. Analiza, 17(1/2), 85-108.
Varela, F. J., Thompson, E. in Rosch, E. (2017). Utelešeni um. Kognitivna znanost in človeško izkustvo. Ljubljana: Krtina.
Zweig, S. (1975). Romain Rolland. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Avtorica besedila: dr. Barbara Horvat

www.goran-horvat.art

Predstavitev avtorja:

Goran J. Horvat se je rodil 24. januarja 1955 v Maruševcu pri Varaždinu na Hrvaškem, očetu Jožetu Horvatu Jakiju in materi Antoniji. S prirojenim posluhom za slikarstvo je že v mladih letih gojil drugi hobi – letalsko modelarstvo. Nemara ga je prav to vodilo, da se je leta 1969 vpisal na Srednjo tehniško šolo v Celju. Tudi smeri visokošolskega študija ni spreminjal in je leta 1978 z diplomo končal univerzitetni študij na Fakulteti za strojništvo, Univerze v Ljubljani.
Šest let je delal v svojem poklicu, se leta 1982 poročil in si z ženo Marijo ustvaril družino in lasten dom z ateljejem v Rečici ob Savinji. Leta 1986 je bil sprejet v razvid svobodnih delavcev v kulturi (dejavnost slikarstvo, s polnim delovnim časom) in s formalnim opravljanjem poklica prekinil. Od takrat se s slikarstvom ukvarja profesionalno. Leta 1987 je bil sprejet v članstvo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU).
Razstavlja od leta 1973 in je do danes nanizal izjemno razkošen niz samostojnih predstavitev – okoli 150, od tega 23 izven naših meja (Avstrija, Nemčija, Hrvaška, Srbija). O njegovem delu so pisali nekateri naši najvidnejši umetnostni zgodovinarji in likovni kritiki, izšle so tudi tri monografije: leta 1991 pri Cankarjevi založbi Sveto pismo – Stara zaveza, leta 1997 je Zavod za kulturo občine Mozirje izdal monografijo Goran Horvat: risbe, Drawings, Zeichnungen: 1963-1996 in leta 2004 je Založba Družina izdala Sveto pismo – Nova zaveza. Ta, dvajsetletni likovno knjižni projekt svetopisemskih
interpretacij je botroval nominaciji za Prešernovo nagrado 2006, ki jo je ob podpori Mestne občine Celje, Založbe Družina in Slovenske znanstvene fundacije predlagala občina Mozirje.
Ob boku te, slikarske govorice, pa že vseskozi nastajajo (posebej še po očetovi smrti leta 2009) posamezne  skulpture, ki avtorja pričujočega besedila v zadnjem  desetletju vse intenzivneje nagovarjajo k novim  kiparskim modulacijam.
Kar je na izpostavljenem področju še posebno  izstopajoče, je, po mnenju umetnostnih kritikov, ki so odpirali razstave, to, da je Goran J. Horvat v svojem  kiparstvu tako iskrivo samosvoj in inovativen kot tudi fantazijsko pripoveden in harmoničen, v navezavi na  slikarstvo.