Kipar kot začasen kip

 

Letos mineva okroglih 100 let, odkar je Franc Berneker dokončal svoj kip sv. Janeza Nepomuka. Takrat je živel na Dunaju in imel svoj atelje ob železnici, v bližini pokopališča mestnega okraja Meidling. Odkar je po končanem študiju na dunajski Akademiji upodabljajočih umetnosti ostal v prestolnici, se je preživljal z izdelovanjem kipov in nagrobnikov. Atelje je imel postavljen na zemljišču, ki je bilo v lasti Južnih železnic in ko je bil 15.5.1915, med I. svetovno vojno vpoklican v vojsko, so v njem ostala tudi nekatera njegova dela. Atelje je bil med umetnikovim vpoklicem porušen, njegova dela pa uničena. Kip sv. Janeza Nepomuka je takrat že stal na malem trgu med Majdičevim domom in okrožnim sodiščem v Kranju. Gre za skupino, ki poleg svetnikove figure vključuje še dve veliki hobotnici in kraljico, ki stoji nad trojico. Kip je bil že večkrat prestavljen. S prvotnega mesta je bil med II. sv. vojno umaknjen in shranjen, po vojni pa je bil prislonjen ob južno steno kranjske župne cerkve sv. Kancijana in tovarišev. Pri javnih kipih, pa naj gre za spomenike ali druga obeležja, skozi čas pogosto prihaja do zapletov. Večinoma gre za spremembe v odnosu družbe ali zgolj oblasti do sporočil, ki jih kipi nosijo. V takih primerih lahko pride do krnjenja, spreminjanja ali celo odstranitve in uničenja. Kranjska skupina sv. Janeza Nepomuka je doživljala tako trivialne zaplete, kot je nivo vode v koritu, v katerem se nahajajo svetnik in hobotnici, kot tudi zadnji primer skrunjenja umetniškega dela z odbitjem kraljičine glave.

 

 

Odnose družbe do javnih kipov je Zoran Srdić Janežič obravnaval že v svojem delu Svetovna revolucija leta 2011, ki je bilo del skupinskega projekta Javno kiparstvo v sodelovanju z Jernejem Malijem in Andrejem Štularjem. Z imaginarnim rezanjem glav kipom, ki naj bi jih zamenjali z obličji bolj aktualnih veljakov, se je satirično pošalil iz zgodovine, jo po svoje tudi ponovil. Umetniški dogodek je bil izpeljan na Slovenskem trgu v Kranju, ki se je pred tem imenoval Trg revolucije, pred revolucijo pa Trg svobode. Po glavi kipa Lojzeta Dolinarja Revolucija je povzel obliko za masko, ki jo je v času dogodka nosil po trgu ter s svojim telesom oponašal držo istega kipa. Z ironično gesto se je navezoval na družbeno otopelost v razmerju do revolucij (na fotografiji v spremljajoči publikaciji je umetnik izbrisal podobo kipa na podstavku, ter tako svoj pohod prikazal kot sestop Revolucije nazaj k ljudem), vendar je poleg tega izpostavil tudi odnos do kipov v javnem prostoru, ter kipa kot statične in trajne oblike umetniškega dela. Procesualnost in drugi vidiki so že v času zgodovinskega konceptalizma vnesle nemir v modernistično pojmovanje kipa, a v tem primeru se postavlja v ospredje performativni značaj. Umetnikovo telo z masko je nadomestilo statični kip ter se vzpostavilo kot relevanten poseg tako v tkivo konteksta spomina, kot v doživljaj sodobne umetniške tvorbe.

Začasnost kipa, kot modusa sodobnega kiparstva, je eden od ključnih elementov dunajski intervenciji. S spominom na slovenskega kiparja Franca Bernekerja, ki je 17 let živel in deloval na Dunaju ter z mislimi na eno od njegovih pomembnejših del, ki jih je ustvaril tu; kip Sv. Janeza Nepomuka iz Kranja, se Zoran Srdić Janežič odpravlja na sprehod po dunajskih ulicah. Dve hobotnici iz blaga, ki ju umetnik nosi pod svojima rokama, se neposredno nanašata na Bernekerjev kip, kjer hobotnici podpirata svetnikovo telo. Sprehod se začne pred Akademijo upodabljajočih umetnosti na Schillerjevem trgu in zaključi ob železnici v okraju Meidling, kjer naj bi domnevno nekoč stal Bernekerjev atelje. Zoran s to gesto preko spomina prevzema identiteto starega mojstra, ki je bil ponosen na svojo akademsko izobrazbo in relativno uspešno deloval v predvojnem Dunaju. Po prisilni izselitvi iz ateljeja in naselitvi v Sloveniji po vojni, njegovo umetniško delovanje ne pade na plodna tla, kar ga privede do revščine. S hobotnicama pod rokama pa prevzema tudi identiteto svetnika, postane njegov živ spomenik. Nehote pa se ob tem v misli prikrade podoba o umetniku, ki se zaradi iskrenosti in svobodomiselnega duha ne more prilagoditi zahtevam politike in trga.

 

Vasja Nagy

Dunaj, 18. 8. 2013